1. Obveščamo vas, da smo varno prispeli v šolo v naravi v BOHINJ. Vsi se dobro počutimo. Namestili smo se v sobe in imeli kosilo. Lepo vas pozdravljamo in vam zagotavljamo, da se bomo imeli fino. IN POSLUŠALI BOMO NAVODILA,  KER JIH POVEDO SAMO ENKRAT!!

UTRINKI: ponedeljek, 22. 10. 2018

Popoldan smo se razdelili v dve skupini in se podali novim dogodivščinam naproti. Moto šole v naravi je: “DAJ VSAKEMU DNEVU PRILOŽNOST, DA POSTANE NAJBOLJŠI DAN V TVOJEM ŽIVLJENJU.”

Skupina A je raziskovala okolje z vsemi čutili in s kanuji še vodo v Bohinjskem jezeru. Naredili smo kemijsko analizo vode ter opazovali drobne živalce, ki smo jih našli v vodi. In … …  grozno nas je vleklo, da bi skočili v vodo. Ampak smo si zaradi učiteljice premislili. V roke smo namreč dobili termometer in namerili zgolj 12,5 °C. Zato smo raje obsedeli na pomolu in ob sončnem zahodu čakali povodnega moža.

Skupina B je na svežem bohinjskem zraku preizkusila sposobnosti kolesarjenja. Zelo hitro smo se peljali po “bregi” navzdol, gor pa je šlo malo počasneje. Opazovali smo naravno in kulturno dediščino, uživali v lepi naravi in se zasanjano zazrli proti najvišjemu vrhu SLOVENIJE TRIGLAVU. Nekateri so ga videli prvič. “Najboljše pa je bilo, ko sem videl pred seboj cilj in sem lahko pospravil kolo.” (20 km ali 20 000 metrov ni mala malca)

Po večerji (“napokali” smo se “šmorna”) smo se odpravili še na uro in pol dolg nočni pohod do vasi Stare Fužine. Medveda nismo srečali, smo pa zavohali koze in se naučili, da UKANC pomeni “NA KONCU” in da so se Bohinjci naučili izdelovati sir od švicarskega sirarja, ki je prišel v te kraje. Zato je Bohinjski sir zelo podoben švicarskemu Ementalerju.

Smo pa danes slišali kar nekaj šal na račun Gorenjcev in Štajercev.
1. Za Gorenjce velja: “OD VIŠKA GLAVA NE BOLI.” (pomeni, da moraš vedno imeti s seboj dovolj toplih oblačil) za Štajerce pa:  “OD VIŠKA GLAVA BOLI.” (no, tega nam pa ni treba razlagati)…
2. Kdaj gre Štajerc trezen iz gostilne? Ko mu pijačo plačuje Gorenjec.
3. Gorenjci niso ŠKRTI, ampak so samo EKONOMIČNI. Če si škrt, potem denarja ne daš iz rok. Če pa si ekonomičen, potem 2 krat premisliš ali boš denar dal ali ne –  potem ga pa ne daš.

Zdaj se počasi odpravljamo spat, saj so nam za jutri zjutraj obljubili “orng” jutranjo telovadbo, ki pa bo močno odvisna od NOČNEGA MIRU. Upamo, da ne bo prehudo, saj so nekateri trdno zaspali, še preden smo rekli lahko noč.

Še nekaj foto utrinkov.
PS: Skupina B je tako hitro kolesarila, da jih fotograf ni ujel.

UTRINKI: torek, 23. 10. 2018

Prebudili smo se v sveže jutro.  Dan smo pozdravili z jutranjo telovadbo, ki presenetljivo… ni bila naporna. Sprehodili smo se do jezera in se spoprijateljili z jutranjo meglico na jezeru. Po krepkem zajtrku pa veselo na pot.

Skupina A se je odpravila na korita Mostnice. Najprej smo se s kanuji peljali na drugo stran jezera. Zaradi megle se nam je zdelo, da veslamo v krogu. K sreči je učitelj pravilno usmerjal naše kanuje in kmalu smo dosegli obalo na drugi strani. Pot do korit Mostnice nas je vodila skozi Stare Fužine, kjer smo izvedeli veliko o Triglavskem narodnem parku, se pretvarjali, da smo na Triglavu in na mostu čez Mostnico sklenili pogodbo s »hudičem«. Navdušili smo se nad globino korit Mostnice, vanjo zmetali kar nekaj kamenja in poslušali zven globokega basa, ob njihovem pristanku. Pot nas je vodila do skale Slonček, kjer smo pojedli svojo zasluženo malico, potem pa brž nazaj domov. PA NE BODI TESLO, NESI SVOJE VESLO!
Skupina B se je posvetila svoji najpomembnejši mišici v telesu. (srce) Za smer in cilj smo izbrali bližnji hrib Peč. Tempo hoje je nekatere spravil v slabo voljo, ko pa smo prišli na Peč, nam je bilo, zelo, zelo, zelo vroče. Vendar smo bili nagrajeni z najlepšim razgledom na Bohinjsko jezero. A ja, pa spet smo srečali koze. Ugotovili smo, da so zelo zabavne živali. In za jest so tudi dobile. Naj še koze občutijo, da so Štajeci prišli na Gorenjsko.

Popoldan smo se urili v orientaciji, uporabljali kompas, imeli grozne težave s štetjem korakov, iskali kontrolne točke v gozdu in pri vsaki naredili selfi. Malo smo tudi zašli, ampak nas je učiteljica našla in varno pripeljala domov. Si predstavljate, da bi zamudili večerjo? Skratka: »Naučila sem se, da se bom vsakič, ko se bom orientirala s kompasom, izgubila…«

Po obilni večerji smo se Tinjčani premešali s Šmarčani in združili moči v igri Activity. Bilo je zabavno. Veliko smo se smejali, bilo nam je nerodno, nekateri smo bili prikupno zmedeni. Naš besedni zaklad pa bi potreboval nadgradnjo ali kakšno posodobitev.

Eden boljših trenutkov dneva pa je nogometna tekma s Šmarčani. Vsi smo si želeli zmage.

Potem pa »pridno« spat. Ta večer smo zaradi velike koncentracije adrenalina in skrivnih obiskov avtomata za pijačo v jedilnici potrebovali dodatna navodila in aneks k pravilom. Kljub vsemu nam je uspelo pravočasno zatisniti oči.

»Ful je blo fajn, ja, pa vreji je blo!«

UTRINKI: sreda, 24. 10. 2018

Tudi danes je bil dan za nepozabne dogodke. Jutro smo začeli z »lahkotnim« tekom okoli doma in ga nadaljevali z jutranjimi vajami za krepitev telesa.

Po obilnem zajtrku se je skupina A odpravila na plezanje, skupina B pa na korita Mostnice.
Skupina B je podoživela čudovite vtise prejšnje skupine, skupina A pa je v naravni steni premagovala svoje strahove in preizkušala meje zmogljivosti.

Po kosilu je bil spet čas za nogomet. Kdo je zmagovalec ni več pomembno.

Naenkrat se je pojavil močan veter in nam razmršil popoldanske načrte. Veter je bil tako močan, da so v neposredni bližini doma dobesedno padala drevesa. Popoldanski program je bil zaradi vremena in naše varnosti malce drugačen. Kljub vsemu smo se imeli fino.  Skupina A je spoznavala Triglavski narodni park, rastline, živali, zelišča. Skupina B pa je kolesarjenje zamenjala za streljanje z lokom in športne igre.

Potem spet nogomet in fina večerja v dobri družbi.
Večer smo preživeli družabno, z veliko smeha, zabave in tkanja vezi prijateljstva.

 UTRINKI: četrtek, 25. 10. 2018

Dan smo začeli z jutranjo telovadbo v naravi.
Po večji količini raznovrstne hrane, ki smo jo pospravili že za zajtrk, smo se znova razdelili v skupine. Skupina A se je posvečala merjenju srčnega utripa ob različnih obremenitvah. Podali smo se na hrib Peč in komaj dohajali tempo učiteljice.
Skupina B se je odpravila s kanuji po Bohinjskem jezeru. Nekateri so bili bolj spretni pri veslanju, nekateri pri krmarjenju, vsi pa smo se naužili lepot Bohinjskega jezera.

Kot bi mignil je bil čas kosila, kjer nam ajdovi žganci niso preveč dišali, smo pa zato z užitkom pojedli sladico. Ker smo na Gorenjskem nas od viška ni bolela glava.

Popoldanske dejavnosti smo si lahko izbrali. Nekaterim je bila zanimiva nordijska hoja, nekaterim pa učenje veščin preživetja v naravi. Vsem je uspelo PREŽIVETI.

Pred večerjo smo se družili s telefoni, ki jih prav NIČ ne pogrešamo in misli usmerili na zadnje večerno skupno druženje, ki je marsikaj obetalo. Bil je pravi cirkuški večer, mi pa neustrašni cirkusanti.

Utrujeni in polni vtisov smo se odpravili k počitku.

UTRINKI: petek, 26. 10. 2018

Današnji dan se je začel malo drugače. Jutranjo telovadbo je zamenjalo pospravljanje in pakiranje kovčkov.

Po zajtrku se bomo odpravili še na zadnji dejavnosti, vožjo s kanuji in plezanje. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno.

Po kosilu pa na pot domov in potem JU HU POČITNICE.