Skoči na glavno vsebino

NADARJENI UČENCI

»Pogled na nadarjenost in nadarjene, na smisel in pomen posebne skrbi za nadarjene ter na vlogo posameznika in družbe v razvoju nadarjenosti se je skozi zgodovino nenehno razvijal in spreminjal (Tannenbaum, 2000, v Bezić in drugi, 2012, str. 12)«.

V Zakonu o OŠ (1996) so bili od leta 1996 do leta 2011 nadarjeni učenci, skupaj z učenci z učnimi težavami in učenci, ki potrebujejo posebej prilagojene programe dela, opredeljeni kot učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Od leta 2000 naprej so učenci na osnovi veljavne zakonodaje pridobili pravico do posebne individualne ali skupinske učne pomoči (12. člen Zakona o OŠ), pravico do vključitve k dodatnemu pouku, možnost hitrejšega napredovanja itd. Oddelčni učiteljski zbori (OUZ) pa so postali v OŠ in SŠ odgovorni za individualizacijo ter diferenciacijo pouka tudi za nadarjene učence (63. člen ZOFVI, Ur. l. RS 12/96), svetovalne službe pa za sodelovanje pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji individualiziranih programov (ZOFVI, 67. člen).

Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v osnovni šoli temelji na definiciji, da so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju ter poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.  V Konceptu (1999) je izpostavljeno, da raziskave kažejo, da imajo nadarjeni nekatere osebnostne lastnosti (pri njih so bolj izrazite), ki jih pri drugih učencih ne najdemo.  Te se nanašajo na različna področja, kot so:

MISELNO-SPOZNAVNO PODROČJE – razvito divergentno in logično mišljenje, nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin, smisel za humor.

UČNO-STORILNOSTNO PODROČJE – široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija …), motorična vzdržljivost in spretnost.

SOCIALNO-ČUSTVENO PODROČJE – razvit občutek za pravičnost, neodvisnost in samostojnost, sposobnost vodenja ter vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo, sposobnost vživljanja v čustva in občutke drugih.

MOTIVACIJA – visoka pričakovanja in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki ter močno izraženi interesi, vztrajnost pri reševanju nalog, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih. Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je NADARJEN.

Na osnovi izhodišč teorije slovenski KONCEPT (1999) predvideva TRI (3) stopnje ODKRIVANJA NADARJENIH:

  1. EVIDENTIRANJE (predlogi na osnovi dosežkov, opaženih izstopajočih lastnosti … );
  2. IDENTIFIKACIJA (ugotavljanje vrste in stopnje nadarjenosti) ter
  3. SEZNINITEV IN PRIDOBITEV MNENJA STARŠEV.

Za IDENTIFIKACIJO (testiranje s testi splošnih intelektalnih sposobnosti, testom ustvarjalnosti in izvedba ocenjevanja z ocenjevalnimi lestvicami nadarjenosti po posameznih področjih) mora OŠ obvezno pridobiti PISNO SOGLASJE STARŠEV.

Več informacij o delu z nadarjenimi se nahaja na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo: http://www.zrss.si/

  • INDEP – program dela (obrazec) za načrtovanje vsebin, ciljev  z nadarjenim učencem.
Dostopnost