V četrtek, 23. 10. 2025, smo se z učenci 6., 7., 8. in 9. razreda napotili proti Ljubljani, z željo, da si ogledamo razstavo Barok v Sloveniji, le-to so pripravili v Narodni galeriji. Ogledali smo si dela iz mnogih javnih, cerkvenih in zasebnih zbirk, ob slovenskih še iz Avstrije in Hrvaške. Med umetniki so izpostavili več znanih imen, tudi tistih, katerih dela so prvič predstavljena po restavratorskih posegih ali, denimo, novih atribucijah. Podobo slovenskega baroka so zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karel Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Jožef Anton Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger.
Čas v Ljubljani smo izkoristili še za obisk Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer smo preverili, kako dobro poznamo zgodovino naše države – Slovenije. 20. stoletje sodi namreč med najburnejša obdobja slovenske zgodovine. Slovenci smo v tem času zamenjali nekaj držav in državnih ureditev, preživeli dve svetovni vojni, se vključili v tehnološko revolucijo, v zadnji, osamosvojitveni vojni pa dosegli samostojno državo. Razstavna pripoved obiskovalce najprej popelje skozi strelski jarek iz prve svetovne vojne, mimo Kraljevine SHS do osebnih pripovedi in izkušenj druge svetovne vojne, ki jim sledijo obdobja povojne obnove, socializma in industrializacije, elektrifikacije in planskega gospodarstva. V nadaljevanju obiskovalec spremlja oblikovanje jugoslovanske različice socializma, t. i. samoupravljanja, in se nenadoma znajde sredi demokratičnih vrenj v osemdesetih, ki leta 1991 privedejo do osamosvojitve in življenja v samostojni Sloveniji. Ogled se zaključi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in predsedovanjem Svetu Evropske unije v letu 2008.
Sklenili smo, da smo lahko izredno ponosni na svojo državo, svoj jezik in svojo kulturo!
