Čas preživet v šoli je večinoma namenjen doseganju učnih rezultatov. Včasih
kar pozabimo, da se zraven vseh teh ciljev dogaja ogromno drugih dejavnosti, ki
otroke pripravljajo na življenje. Radi govorimo o zgodbah in mi na Tinju smo
spisali eno prijetno, mehko in toplo.
Otroci so že v lanskem letu kazali izjemen interes za nesnovno kulturno
dediščino kurentovanja in vsega, kar je s tem povezano. V letošnjem letu je ta
interes še večji, ko se osemletniki pogovarjajo koliko še morajo prihraniti za
nakup Korantije, kakšna je razlika med pernatimi in rogatimi, koliko stane
ježevka in kje se jo dobi, kdaj je sejem v Spuhlji, kako babice pletejo gamaše in
ko koranti nastajajo iz lego kock… je čas, da ta interes opazimo tudi odrasli.
Našli smo Društvo korantov v Podvincih, ki nas je povabilo k njim. So eno redkih
društev, ki star običaj obhoda koranta, opravljajo po načelu kot je zapisan na
UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine.
Učenci so pripravili risbice, dodali smo majhno pozornost in se pridružili
podvinskim Korantom. Velikodušen sprejem z zajtrkom, pomočjo pri oblačenju
in skrb za prav vsakega našega tinjskega koranta je bila izjemna. In smo odšli od
hiše do hiše od vrat do vrat, zvonili in poskakovali z velikimi Koranti ter
prejemali sladke darove.
Ko otrok reče:« To je moj najboljši dan«, veš, da si bil priča nečemu
pomembnemu.
Podvinski koranti so nam podarili vsakemu svojo ježevko in zelo lep dan, s
povabilom za naslednje leto smo se utrujeni in hvaležni poslovili.
Če vas kdo vpraša, kje je doma prijaznost, toplo srce in velikodušnost, vam mi
povemo, da je to v Podvincih. Hvala glavnemu korantu Urošu in vsem ostalim,
ki ste nam omogočili to nepozabno izkušnjo.
Hvaležni, mladi, tinjski koranti s spremljevalko učiteljico Barbaro Potočnik Kolenc
